Slovensko-švedsko društvo 

Prvi dan sejma Ambient in dom plus, ki je potekal med 13. in 17. novembrom 2024 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je odprla vrata tudi razstava "Od Ljubljane do Trsta, nabrežinski, kraški in istrski kamen v Italiji in po svetu". Pomembno vlogo pri zasnovi in pripravi razstave sta imela tudi člana društva, Milanka in Stojan Jakopič. Razstava je povzela pomembnejše razstavne eksponate, ki so že bili razstavljeni na razstavi v Trstu.

Na zelo prijetnem in poučnem izletu (strokovni ekskurziji) v Belo krajino smo obeležili 30 let delovanja Slovensko-švedskega društva. Ogledali smo si muzeja v Metliki in Črnomlju ter spomenik Stanetu Rozmanu. Po odličnem kosilu na turistični kmetiji Cerjanec ob izviru Krupe smo se ustavili v železo-livarskem muzeju v Dvoru pri Žužemberku. Za zaključek nadvse prijetnega dne smo se ustavili v Ivančni Gorici (v lokalu, ki še nima imena), kjer so nas prijazni gostitelji pričakali z odlično jubilejno torto. Hvala podpredsedniku društva, Miru Brumatu, za odlično organizacijo ekskurzije. Nekaj utrinkov je zbranih tukaj in tukaj.

Na sončno septembrsko sredo je nekaj članov društva obiskalo Pikin festival v Velenju. Na tem izredno prijetnem dogodku smo se srečali s švedsko veleposlanico n.e. Diano Madunic, v velenjski galeriji pa smo se udeležili tudi sproščenega klepeta s častno pokroviteljico 35. festivala, dr. Natašo Pirc Musar. Več utrinkov najdete tukaj.

V soboto, 29. junija 2024 smo se na Kranjskem pokopališču poslovili od Janeza Bajta, dolgoletnega in zelo aktivnega člana Slovensko-švedskega društva. Bil je aktiven skoraj do svojih zadnjih dni. Janez, ohranili te bomo v lepem spominu. 

Kratek zapis o njegovi bogati življenjski zgodbi si lahko preberete tukaj.

V Trstu smo 18. maja 2024 odprli razstavo z naslovom “Od Ljubljane do Trsta, nabrežinski, kraški in istrski kamen v Italiji in v svetu”. Razstava je v Starem pristanišču, v skladišču XXVI in bo odprta do 14. julija 2024, od četrtka do nedelje, od 10. do 19. ure.

Razstava je skupni projekt Ermada Gruppo Flavio Vidonis, Slovensko-švedskega društva, občine Trst in pokrajine FJK ter drugih regionalnih društev in skupin. Na razstavi predstavljamo zgodovinski razvoj proizvodnje kamna v kraških in istrskih kamnolomih, s poudarkom na obdobje ob izgradnji Južne železnice, ko je v naše kraje prišel tudi Gustav Tönnies in s svojo družino pomembno prispeval k gospodarskemu in družbenemu razvoju te regije. 

Na odprtju razstave so bili prisotni številni predstavniki Dežele Furlanije Julijske krajine, mesta Trst in okoliških občin, prebivalci Trsta in številni obiskovalci iz Slovenije. Otvoritvene govore so imeli: predsednik sveta občine Trst, Massimo Romita, predsednik skupine Ermada Gruppo Flavio Vidonis (glavni organizator), s slovenske strani sva prisotne nagovorila Janez Koželj, mestni svetnik MOL in Stojan Jakopič, predstavnik Slovensko-švedskega društva in vodja projekta Gustav Tönnies. Otvoritve razstave se je udeležil tudi Manfred Tönnies, prapra vnuk Gustava Tönniesa z družino.

​

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani smo se člani SŠD udeležili dveh dogodkov: predavanja nj. eks. veleposlanice Diane Madunic z naslovom "Švedska –  moderna, inovativna, pravična, enakopravna in trajnostna država blaginje" in odprtja razstave o švedski glasbi z naslovom "Swedish Music Moments".

V evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani smo praznovali praznik luči, ko goduje Sv. Lucija. To je dan, ko je bil po julijanskem koledarju zimski obrat in se je dan začel daljšati. Nekaj utrinkov iz koncerta, kjer je nastopil pevski zbor Filozofske fakultete iz Ljubljane in glasbenica Marina Mårtensson, dogodek pa je povezovala Iva Klemenčič, je zbranih tukaj.

V Piranu je naša neutrudna članica, Romana Kačič, organizirala čarobno pravljico v Piranu. Za vzdušje na piranskih ulicah so poskrbeli številni nastopajoči glasbeniki, pevci in plesalci. Video posnetek enega od nastopov si lahko ogledate tukaj.

V Dolskem Pr' Krač smo se zbrali člani Slovensko-švedskega društva, da smo izvolili novo vodstvo, sprejeli čistopis novega pravilnika društva in spremenili sedež društva. Po formalnem delu smo imeli prijetno neformalno druženje. Kratek zapis in nekaj foto utrinkov je dosegljivih tukaj.

Na nek topel, pozno poletni dan sredi septembra, smo se na ljubljanskih žalah za vedno poslovili od našega dragega Janeza, dolgoletnega predsednika Slovensko-švedskega društva.

V njegov spomin smo se člani društva dobili v začetku oktobra, da smo se spomnili njegovega bogatega življenja, ki ga je v veliki meri posvetil tudi delovanju društva. 

Botanični vrt praznue 212-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Prav tako je letos 300-letnica rojstva Ioannesa Antoniusa Scopolija, ki je deloval tudi v Idriji in tu ustvaril svoja najpomembnejša dela. Lani je po 250 letih izšla druga izdaja njegove knjige Flora Carniolica, 1772. Scopoli je posredno povezan tudi z Botaničnim vrtom, saj je imel velik vpliv na Franca Hladnika, ki je leta 1810 ustanovil vrt Domovinska flore, današnjega Botaničnega vrta. Carl Line, ki si je dopisoval s Scopolijem in Scopolijev botanični mentor jezuit Franc Ksaver Wulfen so vplivali na razvoj botanike v tedanji deželi Kranjski in tako tudi na razvoj botaničnega vrta.

V Grudnovi hiši v Nabrežini je potekalo mednarodno srečanje z naslovom Pietra Kamen. Strokovnjaki iz Italije, Hrvaške in Slovenije so razpravljali o zamisli za nastanek razpršenem muzeju kamna na prostem. Na srečanju je sodeloval član našega društva, Stojan Jakopič.

Na Dnevu Švedske smo aktivno sodelovali tudi člani Slovensko-švedskega društva. Mita Gustinčič Pahor je ob otvoritvi ​iz rok švedskega veleposlanika prejela Polarno zvezdo, visoko priznanje švedske države. Organizirana je bila Pikina delavnica za otroke, gospodarski forum, predavanje o stikih med Švedsko in Slovenijo in kulturni program z gledališko predstavo v švedskem jeziku.

V Piranu je Romana Kačič organizirala praznovanje Sv. Lucije, poimenovano Čarobne točke. Nekaj utrinkov je zbranih tukaj.

V Dupleku smo člani SŠD organizirali praznovanje Sv. Lucije, prinašalke luči. Nekaj utrinkov najdete tukaj.

V Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani smo organizirali že tradicionalno praznovanje Sv. Lucije. Med drugim so nastopili Pevski zbor Filozofske fakultete iz Ljubljane in Marina Mårtensson, slovensko-švedska pevka in kitaristka. Na povezavah najdete nekaj utrinkov iz praznovanja in druženja pri Slamiču.

Bili smo na obisku v Arhivu RS in prinesli zahvalo Slovensko-švedskega društva ob njegovi 25-letnici, ki je niso uspeli sprejeti junija. Zahvalo smo predali direktorju, dr. Bojanu Cvelfarju in mag. Nataliji Glažar, višji svetovalki za mednarodno sodelovanje. V prijetnem pogovoru smo ugotovili, da je bilo dosedanje sodelovanje zelo plodno, kar gre zasluga Nataliji Glažar, ki pridno pošilja odkritja novih arhivskih fondov in zanimivosti. Delo bodo še nadaljevali in izdali v zbirki vseh najdenih fondov.

Na letnem občnem zboru društva smo poleg obveznih vsebin imeli dve predstavitvi. Najprej se je predstavilo podjetje IKEA, nato pa je Romana predstavila arhitekturne projekte na Švedskem.

Člani društva smo si v ljubljanski Kinoteki ogledali kultni film švedskega režiserja Jana Troella z naslovom »Tu je tvoje življenje«. 

Člana društva, Miro Brumat in Tomi Mlinar sta se udeležila Lions Europa Foruma v Zagrebu, kjer sta imela predavanje o aktivnostih v zvezi z Antarktiko in varovanjem okolja.

Nekaj članov društva se je udeležilo predstavitve knjige "Stoletje družine Tönnies", ki je izšla v italijanskem jeziku. Knjigo je predstavil Stojan Jakopič, soavtor in sourednik knjige. Po predstavitvi je sledil ogled Tönniesovih kamnolomov, ki so postali muzej na prostem.

Na topel avgustovski dan smo se srečali pri Milanki in Stojanu v Portorožu. Poleg dobre hrane in pijače smo bili deležni tudi kratkega kulturnega programa, ki sta ga na Nickeharpi pripravila Mita in Jurij.

Ob poletnem sončevem obratu, smo bili priča čudovitemu dogodku, ki se je začel že v zgodnjih jutranjih urah in nadaljeval do večernih ur. Nekaj utrinkov je zbranih tukaj.

V Dnevniku je bil objavljen članek o družini Tönnies, ki je z gradbenimi dosežki zaznamovala skoraj stoletje, tako v Ljubljani kot drugje. 

Slovensko-švedsko društvo je praznovalo 25-letnico obstoja društva. Slavnostna seja s podelitvijo priznanj je potekalo v Mestni hiši v Ljubljani. Zaradi koronskih razmer smo praznovanje prestavili za dve leti in se že močno približali naši 30-letnici. Nekaj utrinkov iz praznovanja je dosegljivih tukaj. 

Stekleni atrij Mestne hiše v Ljubljani je gostil razstavo "Stoletje družine Tönnies". Razstavo je, v sodelovanju z Mestnim muzejem, pripravilo Slovensko-švedsko društvo. Razstava je sovpadala s praznovanjem 25-letnice Slovensko-švedskega društva.

Učenci dve pobratenih šol iz Norrtälja in Rakeka so obiskali Ljubljano. Tudi člani društva smo jih gostili nekaj časa in jih popeljali na ogled Ljubljane.

V Evangeličanski cerkvi v Ljubljani je društvo organiziralo koncert ob prazniku Sv. Lucije. Nastopili so: Pevski zbor Filozofske fakultete, Mita in Jurij Pahor na Nyckelharpi, Samuel Gustafsson na trobenti in Marina Mårtensson, vokal in kitara.  

Člani društva in Turističnega društva Koseze smo ponovno postavili informativno tablo v Parku Gustava Tönniesa v Ljubljani. Tabla opisuje življenje in delo družine, ki je v Ljubljani pustila velik pečat. Ob koseškem bajerju še vedno stoji njihova hiša.

Here you can find refreshed life story of the Tönnies family.

V Tehniškem muzeju v Bistri je imel Stojan Jakopič, član društva predavanje o družini Tönnies. Predavanje je dosegljivo tukaj.

Na povabilo civilne iniciative in Slovensko-švedskega društva, je svetovno znani raziskovalec Robert Swan, ki je že osvojil oba zemeljska pola, imel predavanje v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.

Gustav Tönnies, ustanovitelj ene izmed najbolj podjetnih rodbin na Slovenskem v 19. stoletju, je bil zelo uspešen poslovnež, saj je dodobra izkoristil možnosti, ki jih je ponudil razmah velikih infrastrukturnih projektov v drugi polovici 19. stoletja. V Arhivu Republike Slovenije hranijo obsežen zapuščinski spis Gustava Tönniesa, ki obsega kar 54 dokumentov, med njimi več popisov premoženja. Več...

V Kosezah v Ljubljani, pred hišo Tönniesov, ki leži ob koseškem bajerju, smo člani društva postavili stalno razstavo 13 panojev, ki opisujejo zgodovino te poslovne in zelo produktivne družine.  

Pri Janezu pod Kureščkom smo člani društva in prijatelji praznovali Midsommar ali poletni sončev obrat. Uživali smo v dobri družbi, hrani in glasbenih ritmih.

Pri Janezu pod Kureščkom smo člani društva in Janezovi sosedje praznovali Sv. Lucijo. Pijače in jedače ni manjkalo, predvsem ingverjevih piškotov Pepparkaka in žafranovega peciva Lussebullar.

Čarobne točke so zaradi slabega vremena potekale v notranjih prostorih, pa vendar smo uspeli v prijetni družbi ustvariti čarobne in svetle trenutke. Nekaj utrinkov  najdete tukaj: Prinašalka luči (youtube) in polarni sij z zvokom (youtube).

V Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani smo praznovali praznik Sv. Lucije. Nastopili so Otroški pevski zbor OŠ Koseze in Marina Mårtensson (pesmi, kitara).

V Mestnem muzeju v Litiji je bila otvoritev razstave "Gustav Tönnies in sinovi". Družina je tudi na tem območju pustila velik pečat, npr. staro sodnijo v Litiji, cerkev Sv. Martina v Šmartnem in še mnogo drugega.

Nekaj naših članov se je udeležilo Pikinega festivala, ki ga že vrsto let organizirajo v Velenju.

Praznovanje sončnega obrata (Midsommar) smo v Piranu praznovali ves dan. Program se je začel že ob 5h zjutraj in se končal ob 21h zvečer. Članek o dogodku je dosegljiv tukaj.

Na Rakeku se je v osnovni šoli Jožeta Krajca praznovalo pozdrav poletju ali midsommar. Praznovanja se je udeležilo nekaj članov društva. Nekaj utrinkov je dosegljivih tukaj.

Ob priložnosti Mednarodnega dneva arhivov je bilo v Arhivu Republike Slovenije odprtje gostujoče razstave Slovensko-švedskega društva "Gustav Tönnies in sinovi". Ob tej priložnosti je bilo tudi srečanje sodelujočih arhivov v istomenskem projektu "Gustav Tönnies in sinovi".

Pri Janezu Bajtu pod Kureščkom smo se zbrali člani Slovensko-švedskega društva in se dogovorili o potrebnih aktivnostih za bližajoči Midsommar. Vihar idej je bil močnejši ob dobri hrani in jedači.

V Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bila svečanost ob podpisu pogodbe o Antarktiki. Pozdravnemu nagovoru predsednika SAZU Tadeja Bajda so sledili nagovori Boštjana Žekša, Mira Brumata in Dušana Pluta. Dogodek je povezovala Tajda Lekše, za glasbene vložke pa je poskrbel kvintet godal, ki sta mu načelovala Mita in Jurij Pahor, člana društva.

V Tehniškem muzeju Republike Slovenije v Bistri je bila otvoritev razstave "Gustav Tönnies in sinovi". Ob tje priložnosti je imel predavanje Stojan Jakopič, član društva.

Pri Janezu pod Kureščkom smo praznovali Lucijin praznik. Poleg tradicionalnih jedi ni manjkal tudi Lucijin sprevod. Nekaj utrinkov je zbranih tukaj.

V zgodovinskem jedru mesta Piran se je 13. decembra,
na dan, ko goduje sv. Lucija, že petič v zimski
sezoni dogodil čaroben preplet svetlobe, zvokov, prostora
in dišav - ujet v dogodku Čarobne točke. Nekaj utrinkov je ujetih tukaj.

V Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja smo praznovali praznik luči. Program se je začel z Lucijinim prihodom (pojoča dekleta s svečkami), nadaljeval je Študentski pevski zbor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in godalni kvartet. Program je zaključila Marina Mårtensson z nekaj pesmimi in kitarsko spremljavo. Foto in video utrinki so zbrani tukaj.

Člani društva smo se udeležili 29. Pikinega festivala v Velenju. Tema letošnjega festivala je bila "kraljestvo živali", ki je zajela vse živali. V tednu dni se je zvrstilo veliko delavnic, razstav in športnih aktivnosti.

Piranska Punta je bila kljub muhastemu vremenu ponovno prostor odkrivanja in prepleta zvoka, svetlobe in vonjav. Dogodek se je iz jutranjega izdelovanja venčkov sveže nabranih cvetlic nadaljeval z interpretacijo zgodbe o nenavadni ribi Pirančici v različnih jezikih – slovenščini, italijanščini, švedščini in angleščini. Sončnemu zahodu, ki so ga žal prekrili oblaki, je violinist Bruno Čibelj izrekel Tartinijev pozdrav, zvočni posnetek govorice delfinov vrste Tursiops truncatus, ki jo imenujemo tudi “navadna velika pliskavka” pa je privabila marsikaterega radovednega mimoidočega. 

V Prešernovi dvorani SAZU je potekal celodnevni simpozij o dediščini Gustava Tönniesa in sinov. S svojimi prispevki so nastopili: Stojan Jakopič, Peter Vodopivec, Žarko Lazarević, Vladimir Vilman, Aleš Krainer, Roman Kos in Anton Koselj. Po simpoziju je sledila otvoritev razstave "Dediščina Gustava Tönniesa in sinov".

V OŠ Koseze je potekala prireditev Pozdrav poletju. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Koseze in vrtca Mojca. Slavnostni govornik je bil Janez Pergar, predsednik Slovensko-švedskega društva.

Na pobudo našega društva je bila 17. maja 2018 v Državnem svetu Republike Slovenije zelo odmevna okrogla miza »O varnosti kolesarjev v prometu«. Okroglo mizo, ki je prerastla v mednarodno konferenco o varnosti kolesarjev in razvoju prometa v mestih v prihodnjih letih, je organizirala Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z našim društvom, ob prijazni podpori Državnega sveta Republike Slovenije in Veleposlaništva Švedske na Dunaju.

Član društva, Edo Šega se je udeležil predstavitve zbranih del Primoža Trubarja na Pedagoški akademiji. Poleg škofa Geze Fila so bili govorci še direktor inštituta Igor Žagar in glavni urednik Jo-natan Vinkler.

Večeri v obdobju zimskega sončnega obrata so vedno čarobni, polni upanja po svetlobi. Takšen je tudi 13. december, ko goduje Lucija, dan, ki je v julijanskem koledarju označeval prelomnico – najkrajši dan se je prevesil v novo obdobje in se začel daljšati. Preplet luči in zvokov nas je tudi tokrat popeljal v drugačno spoznavanje vsebin, ki so tu že stoletja. Skupaj smo se prepustili enkratnemu doživljanju vsebin minoritskega samostana; vsebin, ki jih nismo poznali ali pa smo jih doživeli o na drugačen način.

V Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani smo praznovali praznik luči. Program praznovanja je bil: Lucijin prihod (dekleta s svečkami), Otroški pevski zbor Sv. Marjete iz Radomelj, Komorni instrumentalni ansambel (člani in prijatelji društva),  Marina Mårtensson (pesmi, kitara). Dogodek je povezovala Iva Klemenčič.
 

V salonu Volvo v Ljubljani so s pomočjo članov Slovensko-švedskega društva pripravili praznovanje sv. Lucije.

Člani Slovensko-švedskega društva smo bili povabljeni na visok jubilej, to je 40. obletnico osnovne šole Koseze. Nekaj utrinkov iz praznovanje je zbranih tukaj.

V salonu Volvo v Ljubljani je bilo srečanje Švedsko-slovenske poslovne skupine. Predavanje je imel arhitekt in oblikovalec Saša Mächtig. 

Nekaj članov Slovensko-švedskega društva se je tudi letos udeležilo Pikinega festivala v Velenju. Program Pikinega festivala je dosegljiv tukaj.

Slovensko-švedsko društvo je podprlo prizadevanja švedske oblikovalke Anne Runefelt pri organizaciji poslikav Pediatrične klinike v Ljubljani, ki je tako postala prijaznejša otrokom. Utrinki iz otvoritve so zbrani tukaj. 

V Mariboru smo praznovali poletni sončev obrat ali švedsko midsommar. Prireditve se je udeležilo nekaj članov Slovensko-švedskega društva. Pozdravni nagovor je imel častni generalni konzul Švedske v Sloveniji, gospod Slobodan Sibinčič.

Ob koseškem bajerju v Ljubljani smo člani Slovensko-švedskega društva skupaj s Turističnim društvom Koseze, OŠ Koseze in vrtcem Mojca, organizirali prireditev Pozdrav poletju. Prireditev je bila namenjena tudi uradni otvoritvi ParkaParka Gustava Tönniesa. Nekaj utrinkov iz otvoritve lahko najdete tukaj.

Razstavo o življenju in delu Gustava Tönniesa in sinov smo iz prvotne lokacije prestavili ob njihovo hišo, ki še danes stoji ob koseškem bajerju. Razstavni panoji so dosegljivi tukaj.

Švedsko-slovenska poslovna 

skupina, ki deluje v okviru Slovensko-švedskega društva, je v sodelovanju s Švedskim veleposlaništvom na Dunaju Srebrnem salonu Grand Hotela Union v Ljubljani organiziralo srečanje, ki je bilo namenjeno razpravi o Brexitu in ameriških volitvah. Temo sta predstavila gospod Jure Vršnak, Ministrstvo za zunanje zadeve in gospa Helen Eduards, švedska veleposlanica v Sloveniji s sedežem na Dunaju.
 

Člani društva smo v čast naše članice, dr. Sobanove, častne meščanke Idrije, odkrili spominsko ploščo. Njeno življenjsko pot je ob odkritju strnila ga. Ivana Kavčič. Nekaj foto utrinkov iz dogodka je dosegljivih tukaj.
 

Volvo center Ljubljana je letos prvič organiziral praznovanje Svete Lucije v novem salonu na Leskovškovi. V očarljivo 

okrašenih prostorih je ob tradicionalnem programu prihoda Lucije s spremstvom in ob švedskih pesmih pevskega zbora Filozofske fakultete in spremljavi družine Pahor, potekala prireditev za stranke in poslovne partnerje podjetja. V premoru so predstavili nove modele XC 90 in limuzini S 90 in V 90. Za konec nas je spet razveselila in razvajala s svojim petjem Marina Mårtensson.

Pogostitev je bila zelo tradicionalna.
 

Dogodek Čarobne točke Pirana si je prizadeval prikazati sicer vsem znan prostor – prostor ob piranski Punti – v drugačni perspektivi, ga poudariti na drugačen način. Sprehodili smo se skozi dvanajst čarobnih točk, dvanajst različnih vsebin vezanih na geografski prostor in na časovno umestitev. Več...

V Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani smo praznovali praznik luči. Nastopili so študenti/-ke Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete UL - Lucijin sprevod, 
Študentski pevski zbor Filozofske fakultete UL, Mita in Jurij Pahor (godala), Marina Mårtensson (vokal, kitara), Astrid in Samuel Gustavsson (vokal, trobenta)
Dogodek je povezovala Iva Klemenčič.

Milanka in Stojan Jakopič sta v Celovcu obiskala potomca Gustava Tönniesa Manfreda Tönniesa. Manfred ju je po začetni zadržanosti lepo sprejel in predstavil svoje spomine na svoje prednike. Obljubil je tudi nadaljnje sodelovanje pri raziskavah življenja in dela družine. Več... 

Društvo je tudi letos sodelovalo na Pikinem festivalu, tokrat že petič. V švedskem kotičku so se otroci seznanili z Vikingi, ki so živeli tudi na Švedskem. Otroci so si  z veseljem izdelovali vikinške čelade z rogovi.

Čarobne točke so letos potekale od 20.30 do 22.00 pri piranskem svetilniku, piranski Punti (rtu Madona) in v cerkvi Matere Božje od zdravja (sv. Klementa).

Člani društva smo se iz ljubljanske železniške postaje z vlakom odpeljali do končnega cilja - HE Žirovnica, ki ima vgrajene dve turbini, ki so jih izdelali v Tönniesovih strojnih tovarnah. Med vožnjo po gorenjski železnici, ki jo je pomagal graditi G. Tönnies, smo videli številne objekte (Strojne tovarne in livarne, Kozlerjevo pivovarno...), ki jih je ravno tako gradil G.Tönnies.

V sklopu dogodkov Jane’s walk je bilo organizirano strokovno vodenje po pokopališču Pirana. Eden od vodičev je bil tudi član društva Mattias Lidén, krajinski arhitekt. Mattias je med drugim pripovedoval o podobnostih in razlikah med pokopališči v Skandinaviji in v Istri.

Nova veleposlanica Švedske se je predstavila v Moderni galeriji. Nastopila je Marina Mårtensson, pevka in kitaristka slovensko-švedskih korenin, volvo pa je predstavil nov model S90.

Člani društva smo obiskali Majdo Kobal in ji podelili priznanje za vse kar je storila za prijateljstvo in spoštovanje med Švedi in Slovenci. Društvu, ki ga je ustanovila leta 1994, je vdihnila dušo in poskrbela za njegov ugled.

Dogodek "Čarobne točke Pirana"
je privabil več kot 50 ljudi, ki so želeli okusiti energijo
mesta. Idejno je dogodek zasnovala Romana Kačič, članica društva. Dogajanje se je začelo na Židovskem trgu, ki je bilo prizorišče švedskih
zvočnih spektrov. Ob nastopu violinskega dueta Urške Jeraj in
Michela van Muldersa so se prepletali zvoki in svetloba.

V Evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja smo praznovali praznik sv. Lucije. Nastopili so: Lucija in spremljevalke s svečkami, 
Študentski pevski zbor Filozofske fakultete v Ljubljani, Godalni ansambel Ad libitum in Marina Mårtensson. Dogodek je povezovala Tajda Lekše.
 

Na ljubljanskem gradu je v okviru ciklusa Barve ljubezni, Tajda Lekše predstavila poezijo Gunnarja Ekelöfa,
Švedska, tako v izvirniku kot v prevodu. Gostja je bila Alja Ofors, švedska Slovenka, za glasbeno spremljavo na čelu pa je poskrbel Ivan Šoštarič.